O športu

Že v 5. stoletju pred našim štetjem je “oče” medicine Hippocrates objavil spisek potrebnih vaj, ki omogočajo vzpostaviti boljše počutje pri človeku. Glavni skupini vaj sta bili rokoborba in anakiemat (dviganje uteži). Kljub zgodnim začetkom, se je olimpijsko dviganje uteži začelo s prvimi modernimi olimpijskimi igrami leta 1896 v Atenah. Od takrat naprej se je ogromno vložilo v znanstvene raziskave in metode razvoja maksimalne moči ter hitrosti. Sodobno olimpijsko dvigovanje uteži tako predstavlja trenutno eden najbolj učinkovitih načinov razvoja maksimalne moči ter hitrosti.

Olimpijsko dviganje uteži je primerno za vsakega pozameznika, ki si želi pridobiti moč, hitrost in gibljivost. Prav tako so treningi zanimivi kot dopolnilo glavnemu športu posameznika ter kot učenje dvigov za vse bodoče kondicijske trenerje. Sama vadba razvija atletsko telo in je primerna tudi za ženski spol.

tehnika POTEGA

tehnika NALOGA in SUNKA

tehnika NALOGA in SUNKA na moč

tehnika NALOGA in SUNKA v počep

Posnetke dvigovalcev KDU Olimpije najdete na našem YouTube profilu

 

 

 

Državni rekordi:

Državni rekord se prizna, če je bil rezultat dosežen na tekmovanju na nacionalni ravni pod okriljem ZODUS ali na uradnem mednarodnem tekmovanju pod okriljem drugih nacionalnih dvigaških zvez ali pod okriljem mednarodnih zvez EWF, IWF, itn.

Rekordi se beležijo za posamezne discipline (poteg in sunek) ter za seštevek obeh disciplin (biatlon), pri tem se upošteva dvignjena teža v kilogramih. Za veljaven rekord v posamezni disciplini mora tekmovalec doseči veljaven rezultat (biatlon), t.j. mora izvesti vsaj 1 uspešen dvig v vsaki disciplini. Državni rekordi veljajo za posamezno težnostno kategorijo, v kateri so bili doseženi.

Rezultati doseženi v starostnih kategorijah kadetov (-17let) in mladincev (-20let) se štejejo tudi kot državni rekordi v kategoriji mladinci ali kot članski rekordi, če so boljši od aktualnih v tej kategoriji. Enako velja za veteranske rekorde.